Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je predstavil prve slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, s ciljem reševanja javnozdravstvenega izziva, ki ga predstavlja slaba preskrbljenost s tem vitaminom. Epidemiološke študije so namreč pokazale, da ima kar 80 odstotkov Slovencev pomanjkanje vitamina D, kar ocenjujejo kot zelo zaskrbljujoče.

Raziskovalci so ugotovili, da so odrasli, ki so preživeli srčni infarkt in so jemali specifične odmerke vitamina D, zmanjšali tveganje za ponovni srčni infarkt za več kot polovico v primerjavi s tistimi, ki vitamina D niso jemali. Študija poudarja pomembnost individualnega pristopa pri odmerjanju vitamina D za izboljšanje zdravja srca pri preživelih srčnega infarkta.

Članki iz Romunije opozarjajo na nevarnosti prekomernega uživanja vitamina D, ki je sicer ključen za zdravje kosti in imunski sistem. Prevelike količine lahko povzročijo hiperkalciemijo, kar negativno vpliva na delovanje ledvic in srca. Zdravniki priporočajo pravilno odmerjanje.

Nova raziskava je pokazala, da terapija z vitaminom D3, usmerjena v doseganje optimalne ravni v krvi, znatno zmanjša tveganje za ponovni srčni infarkt pri določenih srčnih bolnikih. Študija je ugotovila, da lahko individualno prilagojeni odmerki vitamina D zmanjšajo tveganje za srčni infarkt.

Človeško telo lahko samo proizvaja vitamin D s pomočjo sončne svetlobe. Ker je sonca pozimi malo, si mnogi pomagajo s prehranskimi dopolnili. Vendar to ni smiselno za vsakogar. Pregled pojasnjuje, kdaj je dodajanje vitamina D smiselno in kdaj ne.

Novi članki so poudarili pomen vitamina D za zdravje kosti in imunski sistem. Odkrili so, da prehrana sama pogosto ne zadostuje za zadosten vnos vitamina D, kljub temu, da določena živila vsebujejo pomembne količine tega vitamina.